< Oktober 2014 >
P T S Č P S N
    1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31    

Zgodovina

Gasilsko službo so v naših krajih organizirali že Rimljani. V začetku šestdesetih let 19. stoletja so bili na Slovenskem prvi poskusi ustanovitve gasilskih skupin, ki bi bile stalno pripravljene na gašenje požarov. Prvo požarno obrambo, kot gasilsko društvo, so 18. septembra 1869 ustanovili v Metliki. Po ustanovitvi prvih gasilskih društev se je ideja prostovoljnega gasilstva hitro širila; predvsem na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.

Na Kočevskem je bilo prvo gasilsko društvo ustanovljeno 23. marca 1878 v Kočevju. Kmalu so mu sledila še druga. 19. aprila 1906 so se slovenska gasilska društva vključila v Slovansko gasilsko zvezo, kar je močno razburilo nemško usmerjena društva. Na pobudo kočevskega gasilskega društva je bilo 13. maja 1906 skupno zborovanje vseh šestnajstih gasilskih društev, ki so takrat obstajala na Kočevskem. Ustanovili so Zvezo kočevskih gasilskih društev. Po izbruhu prve svetovne vojne je bilo društveno življenje zaradi odhoda gasilcev k vojakom omejeno. Po končani 1. svetovni vojni jugoslovanske oblasti niso ukinile nemških gasilskih društev (bilo jih je 32) še več, ta so lahko ohranila nemška povelja.

Leta 1918 je bila v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska gasilska zveza, v katero pa se kočevska zveza ni vključila. Okrajni glavar iz Kočevja je leta 1921 kočevsko poveljstvo pozval k pristopu v Jugoslovansko gasilsko zvezo in prikrojitvi pravil po vzoru te zveze. Pogoja, da morajo vsa društva obvezno poveljevati v slovenskem jeziku in da mora biti tako tudi administrativno poveljevanje, kočevsko društvo, še manj pa društva na deželi, niso mogla sprejeti, ker naj bi bilo 95 % prebivalstva kočevskega ozemlja nemške narodnosti in večina gasilcev slovenskega jezika ni obvladala. Kot nadaljnji razlog so navajali, da zahtevajo redno izplačilo podpor zavarovalnih zavodov in naj jim od leta 1912 pridržane podpore te vrste naknadno izplačajo. 15. marca 1925 je bil sklican skupni posvet vseh društev na Kočevskem, na katerem so sodelovala gasilska društva Stari Log, Staro Brezje, Hrib, Knežja Lipa, Kočevje, Dolga vas, Gotenica, Onek, Livold, Svetli Potok, Stara Cerkev, Borovec, Mavrlen, Koprivnik, Mozelj, Kočevske Poljane, Kočevska Reka, Rajndol, Šalka vas, Črni Potok, Nemška Loka, Spodnji Log in Verdreng. Sklenili so pristopiti k Jugoslovanski gasilski zvezi, vendar brez odstopanj v svojih pogojih. Obenem so sprejeli tudi sklep, sestaviti za vsa gasilska društva enotna pravila, posamezna društva pa naj jih predložijo oblastem v odobritev.

Na seji 25. julija 1925 niso ustanovili kočevske gasilske župe, sprejem nemških gasilskih društev pa je bil odklonjen. Nova enotna pravila so bila po posredovanju ljubljanskega župana odobrena in s tem je bilo kočevskim gasilskim društvom omogočeno nadaljnje delo, obenem pa tudi njihovi gasilski zvezi.

Oktobra 1927so se gasilska društva na Kočevskem kot osamosvojena iz predvojne pokrajinske zveze nemškega gasilstva na Kranjskem organizirala v samostojno Kočevsko gasilsko zvezo (Verband der Gottscheer Feuerwehren). V Dravski banovini je tako obstajala Zveza kočevskih gasilskih društev, ki je imela 15 društev. Ta so imela svoja nemška pravila ter svoj kroj in vežbovnik.

10. decembra 1933 so Jugoslovansko gasilsko zvezo preimenovali v Gasilsko zajednico za Dravsko banovino. Konec je bilo samostojne nemške kočevske zveze gasilskih društev, ki so jo priključili Gasilski zajednici. Leta 1933 je med 21 župami obstajala tudi Gasilska župa sreza Kočevje, starešina je bil Ignacij Merhar iz Dolenje vasi pri Ribnici. Imela je 30 čet in 31 nemških čet.

Leta 1935 je na Kočevskem delovalo 44 gasilskih društev, v katere je bilo vključenih 988 članov.

Po izselitvi kočevskih Nemcev je požarno varnost v Kočevju prevzela italijanska okupacijska oblast, ki je organizirala poklicne gasilce. To je trajalo do kapitulacije Italije, nato pa so skrb za to prevzeli Nemci z mobiliziranimi Slovenci, ki so še ostali v Kočevju.

Po drugi svetovni vojni, 28. avgusta 1955, so prostovoljna gasilska društva Ajbelj, Črni Potok, Dolga vas, Kočevje, Kočevska Reka, Koprivnik, Ložine, Mozelj, Osilnica, Polom, Stara Cerkev, Stari Log, Šalka vas, Vas – Fara ter prostovoljna industrijska gasilska društva nova žaga, Tekstilana in Rudnik ustanovila občinsko gasilsko zvezo Kočevje. Danes je vanjo vključenih 16 prostovoljnih gasilskih društev (Dolga vas, Kočevska Reka, Klinja vas, Kočevje, Koprivnik, LIK Kočevje, Livold, Ložine, Mahovnik, Morava, Mozelj, Osilnica, Predgrad, Stara Cerkev, Šalka vas in Vas – Fara).

(Vir: Vesna Jerbič Perko: Prostovoljno gasilsko društvo Koprivnik – Kočevje 1879-2009, Občina Kočevje, Kočevje, 2009.)